Naked (soul)
Naked
You think you've seen her naked because she took her clothes off?
Tell me about her dreams.
Tell me what breaks her heart.
What is she passionate about, and what makes her cry?
Tell me about her chi ldhood.
Better yet, tell me one story about her that you're not in.
You've seen her skin, and you've touched her body.
But you still know as much about her as a book you once found,
but never got around to opening.
Avtor neznan
Pred nekaj dnevi mi je nekdo na enem od portalov za "druženje" napisal, da sem asocialna. Moj odgovor je bil živ dokaz, da ima tip prav. Napisala sem "ODJEBI" in zaprla chat.
Stojim ob hotelski ograji, s steklenico japonskega viskija v roki. Sobota je dan za Japonce, in Yoichi je vedno dobra izbira. Sploh, če ga imaš namen požreti, kolikor ga gre noter. Pomlad 2016, velikonočni vikend in naša prva morska sobotna eskapada to leto.
Že večerja v Poreču je uvod v polomijo. Sedem mesecev je od najinega zadnjega kontakta, pa si je še nisem zbila z glave. Očitala mi je, da ji dajem premalo. V bistvu je dobila več, *** sem bila pripravljena dati. Po njej nisem fukala z nobeno žensko več, dominirala ja, fuka z babo pa se v velikem loku izogibam. Skratka, večerja v Poreču. Brskam po hobotnici v solati, pogrešam česen. Buljim v daljavo, z očmi ves čas iščem tisti prekleti svetilnik na koncu pomola na otoku Sv. Nikole. Hvala kurcu, z mojega stola se ga ne vidi! Otok je v temi. V Divinu izbor viskijev ni ravno prestižen, po rokah sučem črnega Janeza Pešaka in čakam, da se vrnemo v hotel.
Terasa apartmaja je taka *** je bila ... *** da vmes ni bilo zime. Prekleta dolga, samotna, temna, mrzla zima! Srknem viski, gledam daleč, ven na morje. *** da se bo iz daljave, iz črne teme pojavilo nekaj, kar tako željno pričakujem. Morje je mirno, na njem migetavo odseva luna.
"Si v redu?", vpraša R..
"Ne bezaj!"
"Si v redu?", ponovi precej ostro.
"Pizda ti! Ne koplji mi po psihi! Pusti me na miru!" Gledam v noč.
Nagnem steklenico, R. odpre usta, najbrž namerava reči, naj upošasnim tempo. Pogledam ga na način, da mu je jasno, da razumem, kaj želi reči. In da ne bo pomagalo, tudi če reče.
Nocoj pač pijem. Pijem, ker sem tako neskončno sama, od same togote, da sem se s serijo napačnih odločitev spravila v to. Saj sem rada sama ... vendar tudi samost boli. I'm burying all those feelings under whiskey and denial like a normal adult, not to embarass myself. Pijem, ker želim čustva pokopati pod zanikanje in viski, *** normalni odrasli. Pijem, ker me je zverinsko strah.
"Maš kdaj občutek ... da ... bo konec?" Gledam v daljavo. Ne upam se obrniti glavo, sem na robu solz. Odvijem zamašek, nov požirek ... Vzame mi steklenico iz roke, njegovi mrzli prsti se narahlo dotaknejo moje roke in še sam naredi požirek, dva. Ne vem, ali me gleda. Ne upam obrniti glave! Enostavno ne upam ....
"Neprestano. Neprestano imam občutek, da se vse končuje. Vsak dan. Oseminpetdeset let... Končuje se ... ". Tih je, miren, žalosten. S svojim neumnim vprašanjem sem pokvarila večer.
Mali M. se vrne iz kopalnice. Na teraso vkoraka gol. Zunaj je mogoče 10 stopinj ... ne več. On pa gol.
R. se obrne proti njemu in mirno reče: "Prehladil se boš, lubi!". Gledata se.
Tisti trenutek me spodnese. Vzame mi noge, sesedem se na tla v enem samem bolečem krču. Steklenica začuda ostane cela. Jokam, kričim, žlampam viski, *** da je voda. Vesolje pada name. Začutim ogromno težo življenja. Leta, morda celo desetletje so minila, odkar mi je nekdo nazadnje rekel "Prehladila se boš!".
Čez nekaj minut se "with a little help of my friends" postavljam nazaj na majave noge. Viski je naredil svoje, zabrisal je bolečino. Ura je deset, naročeno meso je tu. Tuširanje me malce spravi k sebi, a takoj ko se vrnem v dnevni prostor, nadaljujem kjer sem končala - z Yoichjijem. Smrkelj 17 / 16 me gleda, resen je, ne upa si reči ničesar. Sploh je dečko zelo plah. Pravi subec ... Mlad, lep ...
"Koga boš?" vpraša R. Malega M.. Ve se, blond cuker je prvi izbran.
"Pa ti?" me pogleda. "Vzemi mojo spalnico!"
Tisto, kar hočem, nimam. Ne morem imeti. Vse ostalo je ... samo slaba tolažba. "Kaj boš ti?", ga vprašam, da breme izbire prevalim nanj.
"Nič, nisem pri volji ..."
Poznam ga odkar vem zase, a ga niti enkrat nisem slišala reči, da ni "pri volji" za fuk. Če že kdaj ni bil, ni trajalo dlje *** dve minuti.
"Oprosti, da sem zajebala večer. Ne bi smela z vama... ne bi smela delat neumnosti... ", jecljam v opravičilo.
"Ne, ne, ne .... vesel sem, da smo spet skupaj .... res sem vesel. Bi pičko? Pokličem za pičko?" Kako, za vraga, se je spomnil na babe?!
"Kaj bom s pičko?", se zasmejim.
"Že kaj!"
"Oh, ne da se mi! Niti pomisliti ne morem na tuje pizdovlje!" Resnično.Misel na tujo pizdo me odbija. Kurca bi, čisto določenega. Če ni, ni.
Odneha, hvala bogu odneha in ne sili več vame. Prestavlja kanale in pije viski iz "moje" steklenice. Krepko čez polovico steklenice sva. Pozabil je na tipčka, ki čakata.... sedita in naju gledata.
"Rabiš kopalnico?", ga vprašam čez čas.
"Ne ..."
"Ok, nekaj časa me ne bo. Se grem malo s sondami igrat, če mi rata luknjo trofit!" Po vsem tem viskiju bo zadeti uretro pod pravim kotom *** dobitek na loteriji!
Mali M.*** da je čakal na iztočnico.
"SONDE!", se zadere iz spalnice. "SONDE!!!" In že je med vrati. Trd kurc mu opleta, ne vem, kam naj gledam. Tisti prekleti piercingi in njegova "fix ideja", da je gay. "Dajmo se igrat s sondami!", tuli z navdušenjem malega otroka.
"Pojdi sc at, da nama ne poščiješ postelje in pridi k nama!", mi v smehu reče R..
In tako je bilo. Na isti postelji končamo vsi trije s škatlami sond, vato, razkužili. Igrat se dohtarje ni enostavno. Razkužim roke in tri sonde zase.
Mali M. je to delo dokončal še, ko sem bila v kopalnici. Na pladnju ima za njiju pripravljenih vsaj deset sond in viber.
Pod rit si podložim brisačo.Sonde so moške, dolge dovolj, da mi pridejo do mehurja. Počasi vpeljem 13-centimetrsko z bunkicami. Rajc. Rajc skoraj tak *** kadar on ... Oh, hudič! Prekleto! Popustim, zaprem oči ... Slišim ju, pol metra stran sta od mene in sondirata eden dr ugega.
R. je tiho, slišim samo njegovo dihanje. Mali M. mrmra. Navado ima spuščati te tihe glasove, niso vzdihi, slišati je *** povsem tiho, zelo počasno govorjenje.
Poslušam ju z zaprtimi očmi. Blagi orgazmi .... Ne štejem, nima smisla, prelivajo se eden v d**gega. Čutim, kako mi pizda nabreka. Ko obmirujem s sondo, počasi uplahne, nato nadaljujem. Pizda stiska sredinec moje levice, nabrekla *** je sedaj, njegovega kurca ne bi sprejela. A želim si, da bi bil z mano. Še vedno si ga noro želim. Samo njega. Zamenjam sondo, nov vzorec, podoben občutek. Hladnejša je. Sredinec zataknem v obroček, premikam po sondo po par milimetrov .... nor občutek. Tonem v sanje, Mali M. se bliža eni svoji eksplozij. Vem po dihanju, po njegovem glasnem stokanju.
Odprem oči, gledam ju, "Dohtar, zdrži še malo!".
"Bejbika, ti zdrži, če moreš!" S kazalcem mi "tapka" po sondi. Tresljaji se prenašajo po njej, neenakomerni so, izzvenijo, ni enako *** vibrator. Potem nenadoma obmiruje ...
Par minut zatem se zavem, kako ranljivi smo med orgazmom. Z R. - jem imava oba polne oči solz. Mali M. je tiho.
Ob vrnitvi je Ljubljana bolj pomladansko zelena *** se je spomnim.
You think you've seen her naked because she took her clothes off?
Tell me about her dreams.
Tell me what breaks her heart.
What is she passionate about, and what makes her cry?
Tell me about her chi ldhood.
Better yet, tell me one story about her that you're not in.
You've seen her skin, and you've touched her body.
But you still know as much about her as a book you once found,
but never got around to opening.
Avtor neznan
Pred nekaj dnevi mi je nekdo na enem od portalov za "druženje" napisal, da sem asocialna. Moj odgovor je bil živ dokaz, da ima tip prav. Napisala sem "ODJEBI" in zaprla chat.
Stojim ob hotelski ograji, s steklenico japonskega viskija v roki. Sobota je dan za Japonce, in Yoichi je vedno dobra izbira. Sploh, če ga imaš namen požreti, kolikor ga gre noter. Pomlad 2016, velikonočni vikend in naša prva morska sobotna eskapada to leto.
Že večerja v Poreču je uvod v polomijo. Sedem mesecev je od najinega zadnjega kontakta, pa si je še nisem zbila z glave. Očitala mi je, da ji dajem premalo. V bistvu je dobila več, *** sem bila pripravljena dati. Po njej nisem fukala z nobeno žensko več, dominirala ja, fuka z babo pa se v velikem loku izogibam. Skratka, večerja v Poreču. Brskam po hobotnici v solati, pogrešam česen. Buljim v daljavo, z očmi ves čas iščem tisti prekleti svetilnik na koncu pomola na otoku Sv. Nikole. Hvala kurcu, z mojega stola se ga ne vidi! Otok je v temi. V Divinu izbor viskijev ni ravno prestižen, po rokah sučem črnega Janeza Pešaka in čakam, da se vrnemo v hotel.
Terasa apartmaja je taka *** je bila ... *** da vmes ni bilo zime. Prekleta dolga, samotna, temna, mrzla zima! Srknem viski, gledam daleč, ven na morje. *** da se bo iz daljave, iz črne teme pojavilo nekaj, kar tako željno pričakujem. Morje je mirno, na njem migetavo odseva luna.
"Si v redu?", vpraša R..
"Ne bezaj!"
"Si v redu?", ponovi precej ostro.
"Pizda ti! Ne koplji mi po psihi! Pusti me na miru!" Gledam v noč.
Nagnem steklenico, R. odpre usta, najbrž namerava reči, naj upošasnim tempo. Pogledam ga na način, da mu je jasno, da razumem, kaj želi reči. In da ne bo pomagalo, tudi če reče.
Nocoj pač pijem. Pijem, ker sem tako neskončno sama, od same togote, da sem se s serijo napačnih odločitev spravila v to. Saj sem rada sama ... vendar tudi samost boli. I'm burying all those feelings under whiskey and denial like a normal adult, not to embarass myself. Pijem, ker želim čustva pokopati pod zanikanje in viski, *** normalni odrasli. Pijem, ker me je zverinsko strah.
"Maš kdaj občutek ... da ... bo konec?" Gledam v daljavo. Ne upam se obrniti glavo, sem na robu solz. Odvijem zamašek, nov požirek ... Vzame mi steklenico iz roke, njegovi mrzli prsti se narahlo dotaknejo moje roke in še sam naredi požirek, dva. Ne vem, ali me gleda. Ne upam obrniti glave! Enostavno ne upam ....
"Neprestano. Neprestano imam občutek, da se vse končuje. Vsak dan. Oseminpetdeset let... Končuje se ... ". Tih je, miren, žalosten. S svojim neumnim vprašanjem sem pokvarila večer.
Mali M. se vrne iz kopalnice. Na teraso vkoraka gol. Zunaj je mogoče 10 stopinj ... ne več. On pa gol.
R. se obrne proti njemu in mirno reče: "Prehladil se boš, lubi!". Gledata se.
Tisti trenutek me spodnese. Vzame mi noge, sesedem se na tla v enem samem bolečem krču. Steklenica začuda ostane cela. Jokam, kričim, žlampam viski, *** da je voda. Vesolje pada name. Začutim ogromno težo življenja. Leta, morda celo desetletje so minila, odkar mi je nekdo nazadnje rekel "Prehladila se boš!".
Čez nekaj minut se "with a little help of my friends" postavljam nazaj na majave noge. Viski je naredil svoje, zabrisal je bolečino. Ura je deset, naročeno meso je tu. Tuširanje me malce spravi k sebi, a takoj ko se vrnem v dnevni prostor, nadaljujem kjer sem končala - z Yoichjijem. Smrkelj 17 / 16 me gleda, resen je, ne upa si reči ničesar. Sploh je dečko zelo plah. Pravi subec ... Mlad, lep ...
"Koga boš?" vpraša R. Malega M.. Ve se, blond cuker je prvi izbran.
"Pa ti?" me pogleda. "Vzemi mojo spalnico!"
Tisto, kar hočem, nimam. Ne morem imeti. Vse ostalo je ... samo slaba tolažba. "Kaj boš ti?", ga vprašam, da breme izbire prevalim nanj.
"Nič, nisem pri volji ..."
Poznam ga odkar vem zase, a ga niti enkrat nisem slišala reči, da ni "pri volji" za fuk. Če že kdaj ni bil, ni trajalo dlje *** dve minuti.
"Oprosti, da sem zajebala večer. Ne bi smela z vama... ne bi smela delat neumnosti... ", jecljam v opravičilo.
"Ne, ne, ne .... vesel sem, da smo spet skupaj .... res sem vesel. Bi pičko? Pokličem za pičko?" Kako, za vraga, se je spomnil na babe?!
"Kaj bom s pičko?", se zasmejim.
"Že kaj!"
"Oh, ne da se mi! Niti pomisliti ne morem na tuje pizdovlje!" Resnično.Misel na tujo pizdo me odbija. Kurca bi, čisto določenega. Če ni, ni.
Odneha, hvala bogu odneha in ne sili več vame. Prestavlja kanale in pije viski iz "moje" steklenice. Krepko čez polovico steklenice sva. Pozabil je na tipčka, ki čakata.... sedita in naju gledata.
"Rabiš kopalnico?", ga vprašam čez čas.
"Ne ..."
"Ok, nekaj časa me ne bo. Se grem malo s sondami igrat, če mi rata luknjo trofit!" Po vsem tem viskiju bo zadeti uretro pod pravim kotom *** dobitek na loteriji!
Mali M.*** da je čakal na iztočnico.
"SONDE!", se zadere iz spalnice. "SONDE!!!" In že je med vrati. Trd kurc mu opleta, ne vem, kam naj gledam. Tisti prekleti piercingi in njegova "fix ideja", da je gay. "Dajmo se igrat s sondami!", tuli z navdušenjem malega otroka.
"Pojdi sc at, da nama ne poščiješ postelje in pridi k nama!", mi v smehu reče R..
In tako je bilo. Na isti postelji končamo vsi trije s škatlami sond, vato, razkužili. Igrat se dohtarje ni enostavno. Razkužim roke in tri sonde zase.
Mali M. je to delo dokončal še, ko sem bila v kopalnici. Na pladnju ima za njiju pripravljenih vsaj deset sond in viber.
Pod rit si podložim brisačo.Sonde so moške, dolge dovolj, da mi pridejo do mehurja. Počasi vpeljem 13-centimetrsko z bunkicami. Rajc. Rajc skoraj tak *** kadar on ... Oh, hudič! Prekleto! Popustim, zaprem oči ... Slišim ju, pol metra stran sta od mene in sondirata eden dr ugega.
R. je tiho, slišim samo njegovo dihanje. Mali M. mrmra. Navado ima spuščati te tihe glasove, niso vzdihi, slišati je *** povsem tiho, zelo počasno govorjenje.
Poslušam ju z zaprtimi očmi. Blagi orgazmi .... Ne štejem, nima smisla, prelivajo se eden v d**gega. Čutim, kako mi pizda nabreka. Ko obmirujem s sondo, počasi uplahne, nato nadaljujem. Pizda stiska sredinec moje levice, nabrekla *** je sedaj, njegovega kurca ne bi sprejela. A želim si, da bi bil z mano. Še vedno si ga noro želim. Samo njega. Zamenjam sondo, nov vzorec, podoben občutek. Hladnejša je. Sredinec zataknem v obroček, premikam po sondo po par milimetrov .... nor občutek. Tonem v sanje, Mali M. se bliža eni svoji eksplozij. Vem po dihanju, po njegovem glasnem stokanju.
Odprem oči, gledam ju, "Dohtar, zdrži še malo!".
"Bejbika, ti zdrži, če moreš!" S kazalcem mi "tapka" po sondi. Tresljaji se prenašajo po njej, neenakomerni so, izzvenijo, ni enako *** vibrator. Potem nenadoma obmiruje ...
Par minut zatem se zavem, kako ranljivi smo med orgazmom. Z R. - jem imava oba polne oči solz. Mali M. je tiho.
Ob vrnitvi je Ljubljana bolj pomladansko zelena *** se je spomnim.
9年前
